• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

podmólkel -kla -o [u̯kəu̯] prid. (ọ́) knjiž. 

  1. 1. zamolkel, globok: odgovoril je s podmolklim glasom / podmolkla svetloba
  2. 2. prikrit, skrit: lotila se ga je podmolkla bojazen, groza; podmolkle bolečine / sovraštvo v njem je postalo podmolklo
  3. 3. ekspr. neodkrit, neiskren: podmolkel človek / izraz na njegovem obrazu je čisto podmolkel

podmólklo prisl.: podmolklo peti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek