• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

podpepélnik -a [u̯ntudiln] m (ẹ̑) etn. kruh, pečen pod lončenim pokrovom, pokritim s pepelom, z žerjavico: speči podpepelnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek