• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pòdpovêljnik -a m (ȍ-ȇ) namestnik, pomočnik poveljnika: poveljnik je zbral okoli sebe svoje podpoveljnike



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek