pogóltati -am [u̯tdov. (ọ́) nav. ekspr. hitro, hlastno pojesti ali popiti: pogoltal je večerjo in odhitel z doma // požreti: kos mesa je komaj pogoltal / plamen je pogoltal seno
 
ekspr. dolgo potovanje je pogoltalo vse njene prihranke vse je porabila zanj; ekspr. njegove romane je kar pogoltala na hitro prebrala



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek