• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pogonìč -íča m (ȉ í) nar. kdor pomaga čredniku: najeli so ga za pogoniča; klici pogoničev
♦ lov. kdor goni divjad pred stojišče lovca; gonjač



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek