pojíti -ím nedov. (ī í) knjiž. napajati: pojiti konje / pojili so ga z vinom / pojiti dušo z lepotami narave / dež poji rastlinje / kri borcev je pojila našo zemljo
● 
knjiž., ekspr. hrepenenje poji njegovo poezijo se izraža, kaže v njegovi poeziji

pojíti se ekspr. zajemati, dobivati iz česa: slovenska sodobna poezija se poji iz nekaj osrednjih vrelcev // naslajati se, uživati: pojiti se ob glasovih mandoline



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek