pokášljati -am dov. (ȃ) krajši čas kašljati: hodil je po gozdu ter tu in tam pokašljal // zakašljati: malo pokašlja in reče / pokašljala je, češ naj neha govoriti

pokášljati se pog., ekspr. ne ceniti, ne upoštevati: pokašljam se na tako družbo; pokašlja se na naše mnenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek