• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pokašljeváti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. v presledkih (rahlo) kašljati: pokašljeval je in stokal; pokašljevala je vso zimo / suho pokašljuje ne da bi izkašljeval // v zadregi je pokašljeval
  2. 2. ekspr. dajati kašljanju podobne glasove: motor je začel pokašljevati

pokašljeváje: pokašljevaje se je slačil

pokašljujóč -a -e: pokašljujoči bolniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek