1. dajati kratke, močne glasove:goreča polena so pokala; suhe vejice so pokale pod nogami; brezoseb. v peči je pokalo / streli so pokali / puške so pokale streli iz pušk // povzročati kratke, močne glasove:pokati s prsti // s tankim prožnim predmetom zamahovati po zraku tako, da se slišijo poki:pokati z bičem // ekspr. streljati:lovci pokajo; pokati gamse; pokati na divjad; pokati s topovi
2. dobivati razpoke, špranje:deske pokajo; led je začel pokati; skale, šipe pokajo; ustnice pokajo zaradi vetra; zemlja poka od suše / šivi na hlačah že pokajo; pren., knjiž. stara zgradba tlačanstva je začela pokati
3. ekspr., v zvezi z odizraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik:pokati od jeze, smeha, zavisti, zdravja ● ekspr. bilo je mrzlo, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. tudi v tem delu dežele so začele pokati puške se je začela vstaja, oborožen spopad; ekspr. ob misli na to mu je pokalo srce mu je bilo zelo hudo; zastar. sedel je in pokal tobak iz kratke pipe kadil
pokajóč -a -e:odpeljal se je, pokajoč z bičem; pokajoč les; pokajoče veje
Dostopnost