poklapáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. potreti, pobiti: te besede so ga zelo poklapale

poklapán -a -o: odšel je ves poklapan
 
ekspr. klobuk je bil od dežja ves poklapan pomečkan, potlačen; ekspr. opazovala je stričevo poklapano postavo sključeno; prisl.: poklapano je stopil za njo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek