• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

poklénkati -am dov. (ẹ̑) nav. ekspr. krajši čas klenkati: zvon je poklenkal
● ekspr. se bova že še srečala, je rekel in je poklenkal s prsti po polici potrkal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek