pokloníti -klónim dov. (ī ọ́) 

  1. 1. nav. ekspr. dati komu kaj
    1. a) v last brez plačila: poklonil mi je sliko; pokloniti komu kaj za rojstni dan / v osmrtnicah zahvaljujemo se vsem, ki ste mu poklonili vence in cvetje / vso svojo ljubezen je poklonila otrokom
    2. b) ne da bi zaslužil: profesor mu je dobro oceno poklonil
  2. 2. knjiž. dati, nameniti: temu opravilu je poklonil le malo časa
    ● 
    knjiž. nikdar ji ni poklonila prijazne besede bila je osorna z njo; knjiž. svoje delo je poklonil spominu pokojnega prijatelja posvetil; knjiž. poklonila mu je prijazen nasmeh prijazno se mu je nasmehnila; knjiž. žena mu je poklonila otroka rodila; knjiž. pokloniti komu srce dati

pokloníti se 
  1. 1. z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa
    1. a) pozdraviti: poklonil se je in odšel; globoko se pokloniti komu / igralci so se prišli dvakrat poklonit
    2. b) izraziti pritrditev, soglasje: na vprašanje, če bi kaj pil, se je poklonil in šel za gostiteljem
  2. 2. ekspr. izkazati komu čast, spoštovanje: knezi so se prišli poklonit novemu vladarju / pokloniti se spominu pokojnika

poklonívši: nizko se poklonivši, odide

poklónjen -a -o: poklonjen denar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek