pokolênje -a (é) 

  1. 1. knjiž., navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore; rod: novo pokolenje je pesnika razumelo; mlajša in starejša pokolenja slikarjev; to je sad neutrudnega dela neštetih pokolenj
  2. 2. zastar. rod, izvor: biti slovanskega pokolenja / njeno delavsko pokolenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek