• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pokončánje -a s (ȃ) glagolnik od pokončati: očitali so jim pokončanje ujetnikov / pokončanje parka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek