• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pokônčnost -i ž (ó) 

  1. 1. lastnost, značilnost pokončnega: pokončnost stebel / pokončnost jezdeca vzravnanost
  2. 2. knjiž. načelnost, značajnost: poznavanje samega sebe pomaga k večji samozavesti in pokončnosti; moralna pokončnost; knjiga izraža avtorjevo pokončnost / premočrtnost in pokončnost boja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek