• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pokópič -a m (ọ̑) 

  1. 1. nar. prekmursko grobar: pokopič je izkopal nov grob / nepokopani mrtveci so privabili celo jato črnih pokopičev krokarjev, vran
  2. 2. nar. vzhodnoštajersko pogrebec: pokopiči so se razšli



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek