• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pokrónati -am dov. (ọ̑) pog., v zvezi z ga 

  1. 1. narediti neumnost, lahkomiselnost: če ga je kaj pokronal, se je zmeraj zatekel k njej; s tako odločitvijo ga je zares pokronal // narediti napako: bal se je, da ga bo pri nastopu kaj pokronal
  2. 2. poveseljačiti: za slovo so ga še malo pokronali



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek