• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pokrotíti -ím dov., pokrótil; pokročèn tudi pokrotèn (ī í) ekspr. (nekoliko) obvladati, zadržati: le s težavo je pokrotil fanta / pokrotiti strasti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek