pokrstíti in pokŕstiti -im dov., pokŕščen (ī ŕ) 

  1. 1. v krščanskem okolju drugega za drugim krstiti: pokrstil je vse otroke, ki so jih prinesli
  2. 2. zastar. pokristjaniti: pokrstiti pogane; to je judinja, ki se je pokrstila
    ● 
    zastar. odkupil je sužnja, ga pokrstil in mu bil za botra dal krstiti; zastar. prišleca so sosedje takoj šaljivo pokrstili mu dali ime, vzdevek



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek