• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

polárnik -a m (ȃ) 

  1. 1. geogr. vzporednik 66,5° severne in južne geografske širine; tečajnik: letalo je preletelo polarnik; polarnik in povratnik / južni, severni polarnik
  2. 2. knjiž. prebivalec polarnih dežel: polarniki so lovci in ribiči
  3. 3. publ. udeleženec odprave na polarno področje: polarniki in himalajci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek