pólbóg -á [u̯b] m, mn. pólbogóvi; im., tož. dv. pólbogóva in pólbogá (ọ̑-ọ̑)
1. mitol. bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti:pragozdni Indijanci so raziskovalce imeli za polbogove; bogovi in polbogovi / polbog Prometej heroj
2. ekspr. človek, ki ima
a) izredne sposobnosti, uspehe:življenje tega vojskovodje je življenje polboga / zgodovina je tega pisatelja naredila za polboga
b) precejšnjo veljavo:politični bogovi in polbogovi mislijo drugače
Dostopnost