• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

polenáriti -im dov. (á ȃ) 

  1. 1. nav. ekspr. krajši čas lenariti: najrajši bi se zleknil in polenaril / zjutraj rad polenari v postelji
  2. 2. poleniti: z brezdeljem polenariti telo; zelo se je polenaril



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek