polétenski -a -o [tənprid. (ẹ̑) star. poleten1: bil je lep poletenski večer / poletenska obleka

polétensko prisl.: biti poletensko oblečen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek