poležávati -am nedov. (ȃ) v presledkih ležati

  1. a) zaradi spanja, počitka: poležava, namesto da bi delal; celo dopoldne že poležava v senci / pes poležava okrog tropa
  2. b) zaradi bolezni: ko je poležavala, ji je soseda prinašala hrano
    ● 
    knjiž. poležava z različnimi moškimi ima z njimi spolne odnose



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek