poljúben -bna -o prid. (ú ū) katerega lastnosti, značilnosti niso določene: naredi poljuben stavek; iks predstavlja poljubno število / knjiž.: z raketnim orožjem moremo zadeti poljubno točko na zemlji katerokoli, vsako; uporaba teh sredstev ni popolnoma poljubna je določena
● 
publ. ne pridejo poljubni turisti, ampak predstavniki turističnih agencij navadni
♦ 
šport. poljubne in obvezne vaje

poljúbno prisl.: to zdravilo se lahko jemlje poljubno; poljubno velika razdalja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek