pólkŕven -vna -o [u̯kprid. (ọ̑-r̄) 

  1. 1. vet., v zvezi polkrvni konj konj, katerega eden od staršev je polnokrven, ali potomec takih staršev: rediti polkrvne konje / jugoslovanski polkrvni konj
  2. 2. zastar. rasno mešan: njegov oče je polkrvni Indijanec
    ● 
    knjiž., ekspr. tega polkrvnega pisatelja res ne cenim slabega, neizrazitega



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek