pólmŕtev -tva -o [u̯mprid. (ọ̑-ŕ) skoraj mrtev: z injekcijo obuditi polmrtvega starčka; našli so ga polmrtvega v gozdu / ekspr. nekaj desetletij polmrtvo mesto se je začelo naglo razvijati
 
ekspr. od strahu polmrtev človek zelo prestrašen; ekspr. biti polmrtev od naporov zelo utrujen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek