a) ki se z določenim namenom da v kako pripravo:iz raztrganih sedežev je gledalo polnilo; perje, žima in druga polnila / eksplozivno polnilo
b) s katerim se z določenim namenom zapolni odprtina, luknja:kot polnilo so uporabili kamenje; to pleme si polni nosnice z rastlinskimi polnili / knjiž., redko zobno polnilo plomba // kar izpolnjuje, pokriva prostor, površino:uporabljati barve kot ploskovna polnila; eter so nekdaj pojmovali kot vesoljsko polnilo
2. teh. snov, ki se doda drugi snovi ali izdelku, da dobi zaželene lastnosti:dodati, vsebovati polnilo; barvna polnila; polnila za papir, smole; polnilo, sušilo in vezivo ♦ aer. polnilo jadralnega letala material med rebri in oplatami, ki ohranja obliko krila; grad. polnilo gradbeni elementi za zapolnitev odprtine, presledka med nosilnimi, navadno zunanjimi elementi
Dostopnost