• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

polno... [u̯n] prvi del zloženk nanašajoč se na poln: polnoglasen, polnoleten, polnoličen, polnozvočnost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek