Tipkovnice
polnolétnik -a [u̯n] m (ẹ̑) polnoleten človek: mladoletnik in polnoletnik♦ jur. mlajši polnoletnik od 18. do 21. leta starosti
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost