• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

polnolétnik -a [u̯n] m (ẹ̑) polnoleten človek: mladoletnik in polnoletnik
♦ jur. mlajši polnoletnik od 18. do 21. leta starosti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek