• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

polomástiti -im dov. (á ȃ) 

  1. 1. krajši čas lomastiti: nekaj je polomastilo za njimi, potem je bilo pa vse tiho
  2. 2. ekspr. s silo polomiti, potrgati: vihar je polomastil drevje; polomastiti veje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek