• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pólpísmenost -i [u̯p] ž (ọ̑-ȋ) 

  1. 1. znanje branja, ne pa pisanja: odpravljati nepismenost in polpismenost
  2. 2. ekspr. slabo, nepravilno izražanje, zlasti pismeno: polpismenost mladih maturantov
  3. 3. slabš., navadno s prilastkom premajhna razgledanost, izkušenost v kaki stroki: v tem dejanju se vidi njegova politična polpismenost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek