pólprepústen -tna -o [u̯pprid. (ọ̑-ú) ki prepušča tekočino in v njej raztopljene delce določene velikosti: polprepustna opna
 
fiz. polprepustna ploščica ploščica iz prozorne snovi s kovinsko prevleko, ki del svetlobe prepusti, del pa odbije



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek