• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pólúsnje -a [ou̯] s (ọ̑-ú) obrt., navadno v zvezi vezan v polusnje vezan z usnjenim hrbtom: v polusnje vezana knjiga
♦ zal., kot označba načina vezave Ivan Cankar, Črtice, polusnje [pl. us.]



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek