pomagálka -e [u̯kž (ȃ) 

  1. 1. knjiž. pomočnica, pomagačka: bila je pridna pomagalka
  2. 2. star., v medmetni rabi, v zvezi sveta pomagalka izraža
    1. a) začudenje, presenečenje: o sveta pomagalka, ali je to res
    2. b) strah, vznemirjenje, obup: sveta pomagalka, kaj pa je; sveta pomagalka, ob vse premoženje sem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek