pomenkováti se -újem se nedov. (á ȗ) prijazno, lahkotno se pogovarjati: pomenkovati se o izletu; pomenkovati se s sosedo / star. pazi, kaj se pomenkuješ s sinom govoriš, se pogovarjaš

pomenkujóč se -a -e: glasno pomenkujoč se, je šlo mimo nekaj kmetic



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek