pomíkati-am nedov. (ī ȋ) spreminjati čemu položaj, mesto, zlasti v eni smeri: pomikati voziček proti vratom; pomikati avtomobilsko streho nazaj in naprej; ljudje se pomikajo k vratom / sprevod se je počasi pomikal proti pokopališču / kazalec na uri se pomika proti dvanajsti uri / sonce se pomika za gore; pren. odkritja pomikajo duhovni razvoj človeštva
● 
čas se počasi pomika naprej počasi mineva; ekspr. pomika se proti šestdesetim kmalu bo star šestdeset let

pomíkati se star. iti, hoditi: videla je, da se pomika za njo / bolj ko se je pomikal od doma, težje mu je bilo

pomikáje: opazoval ga je, pomikaje se proti vratom

pomikajóč -a -e: pomikajoč težek voziček, je sopel; počasi pomikajoči se oddelki; po polževo pomikajoča se vozila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek