1. kdor komu pomaga:dela ni mogel opraviti sam, zato je najel pomočnika; za pomočnika si je vzel sosedovega fanta
2. do 1962 kdor je končal poklicno šolo in opravil pomočniški izpit:mesto pomočnika v trgovini / mizarski pomočnik
3. navadno s prilastkom kdor ima stalne, uradno določene funkcije, naloge, ki so navadno malo manj odgovorne kot funkcije, naloge kakega vodilnega delavca, funkcionarja:bil je imenovan za pomočnika / administrativni, operativni pomočnik; pomočnik direktorja, urednika; pomočnik republiškega sekretarja ♦ jur. prisežni pomočnik oseba, ki s prisego potrdi izjavo ene izmed strank v pravdi; rel. škof pomočnik škof, ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije in ima pravico postati njegov naslednik
Dostopnost