pómp -a in pòmp pômpa (ọ̑; ȍ ópog. 

  1. 1. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: pomp ob kronanju novega kralja / prevzel ga je pomp sprejema razkošje, sijaj // sprejet je bil z velikim pompom
  2. 2. hrup, trušč: njen rojstni dan so proslavili brez pompa; pridrveli so s pompom in ropotom
    ● 
    pog. okrog te zadeve je novinar naredil precej pompa je veliko, obširno pisal o njej



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek