• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pomúda -e ž (ȗ) zastar. 

  1. 1. postanek: voznik je predlagal kratko pomudo; vlak je imel na tej postaji daljšo pomudo
  2. 2. v zvezi brez pomude brez obotavljanja: brez pomude narediti, oditi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek