• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ponémčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 

  1. 1. narediti kaj nemško: ponemčiti priseljence; veliko se jih je ponemčilo / Nemci so si prizadevali ponemčiti Štajersko
  2. 2. knjiž., redko prevesti v nemški jezik: nekaj pesmi je sam ponemčil

ponémčen -a -o: ponemčeni Čeh; mesto je že skoraj ponemčeno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek