pônev tudi pônva -nve ž, rod. mn. pônev (ó) 

  1. 1. nizka okrogla posoda za pečenje, cvrenje, navadno z dolgim ročajem: peči v ponvi; ponev z mastjo / zliti na žgance celo ponev vsebino take posode
  2. 2. okrogla, višja posoda za prenašanje, hranjenje žerjavice, zlasti pri verskih obredih: dati ponev v kadilnico; vihteti ponev z žerjavico
    ♦ 
    metal. livarska ponev manjša posoda za prenašanje tekoče kovine; livarski lonec; teh. prekucna ponev električna, plinska kuhinjska naprava z vrtljivo nagibno posodo za dušenje, kuhanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek