poníkati -am nedov. (ī ȋ) 

  1. 1. izginjati pod zemljo, zemeljskim površjem: reka ponika sredi dolge kotline
  2. 2. ekspr. izginjati, izgubljati se: potniki ponikajo v globino podhodov
     
    ekspr. bele potke ponikajo v široko cesto prehajajo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek