• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

poníkljati -am dov. (ȋ) teh. prekriti kovino s tanko plastjo niklja: ponikljati ploščo, žico

poníkljan -a -o: ponikljana verižica; posodo je zložila v ponikljano korito



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek