pooblastíti -ím dov., pooblástil (ī í) dati komu pravico uradno veljavno opraviti, opravljati kako (pravno) dejanje namesto koga ali v imenu koga: pooblastiti koga, da izdaja predpise, zastopa podjetje; z zakonom koga pooblastiti; pismeno, ustno pooblastiti

pooblaščèn -êna -o: biti pooblaščen za kaj; pooblaščena oseba / publ. izvedelo se je iz pooblaščenih krogov
 
fin. pooblaščena banka banka, ki ima dovoljenje pristojnega organa za opravljanje deviznih poslov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek