• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pooblaščênec -nca m (é) kdor je pooblaščen: pooblaščenec za sklenitev pogodbe
♦ jur. pooblaščenec za vročitve kdor je pooblaščen sprejemati uradne spise namesto stranke, nima pa pravice opravljati drugih pravnih dejanj namesto nje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek