pòppôpa (ȍ ó) 

  1. 1. v pravoslavni cerkvi duhovnik: pop je obiskal umirajočega; vas je dobila novega popa
  2. 2. slabš. duhovnik sploh: govoriš kakor pop
    ● 
    ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek