• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

popól [ou̯] neskl. pril. (ọ̑) nar. izraža ne polno mero, stopnjo; napol: popol resnica
● popol brat polbrat



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek