Tipkovnice
popólnočen tudi popolnôčen -čna -o [u̯n] prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na čas po polnoči: popolnočni vlak; popolnočno spanje / popolnočni čas
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost